Že dolgo me ima, da bi napisal par besed, ki bi opisale stanje slovenskega interneta. Sem premišljal, pa sem si na listek napisal teme in pozabil na listek, ne na teme. Listek sem našel, teme pa še niso zbledele. Lahko jih dodam še kar nekaj, a listek je premajhen, dala mi ga je gostinka, ko sem bil v takem stanju, da sem imel peno na ustih, pa ne od piva.
Bi šli po vrsti ali kar tako? Mislim, da je bolje kar tako, saj je skupna nit le Internet in pa seveda Vukojebina. Ali veste kje/kaj je to? Ne Internet, Vukojebina. To vam je odmaknjen kraj ali obrobje, beseda pa izvira, no ja, recimo ji bratska beseda.
Če ste prebrali nekaj zgornjih stavkov, pomeni, da uvoda niste preskočili. Ni pisan, ni slikic, pa tudi izdelan je kot navaden tekst. Je pa kar nekaj strani, pardon, portalov (The Key Word), eminentnih podjetij, kjer je to praktično edina vsebina povezana z nekakšno estetiko, ki prikazuje dejavnost podjetja. Za primer: ptice letijo v nebo, pa kakšen tekst se pripelje, pa se tudi odpelje. In moč asociacij te prepriča, da se podjetje ukvarja s snemanjem filmov ali pa s prodajo piče za ptiče. Stvar je luda, dokler ti ne pokuri računalnika. Scenaristi in režiserji teh umetnin verjetno ne dobijo od Ministrstva za kulturo subvencije za film, pa se izživljajo v Flashu. Super. Direktorji in tisti, ki se ukvarjajo z marketingom so navdušeni, a pozabljajo, da so linije tanke in da vsi preskakujejo te uvode. Na kratko povedano "Jebeš estetiko, pokaži vsebino, in ta naj bo lepo strukturirana, da kaj najdem, če je kaj sploh koristnega". Menda nas ja ne žene vodilo "Tudi mi smo na Internetu", ali pač?
Iz zgornjega bi lahko zaključili, da si želim postati ocenjevalec tujega dela. Ne, sem le pasiven pritiskač povezav, kot je to v navadi pri nas. Aplikacije na internetu me ne zanimajo, ker se ne zložijo hitro, pa pri uporabi je potrebno napeti možgane. Ma kdo rabi aplikacije/možgane, saj imamo že vse instalirano. "Beseda" je vse kar rabim, pa še Čarovnik je pri roki.
So pa bili taki neodvisneži. Pisali so svoje kritike v eminentni slovenski časopis. "Pristop" je bil tehnično-estetski, z upoštevanjem ustvarjalčevih teženj po celoviti transparentnosti rešitve. O vsem skupaj pa si lahko še debatiral ob okrogli mizi. In smo ga spregledali, no ja, saj so ga tudi v časopisni hiši spregledali, a jim je malo dlje prihajalo oz. izhajalo. Jaz bi rekel tako: "Jim je prej spricnilo kot kapnilo" (mislil sem na tisk, saj veste pljuvalnik/bubble-jet, pa te stvari, in ne mi podtikat kakšne umazanije).
Strani s primerno vsebino (slikovni material v kožnih odtenkih), kot je "Metka jo pokaže" ali "Palček Smuk", so precej obiskane. Ena polinka drugo, pa ta spet tretjo, in tako naprej (tako imenovani ciklični graf), vse pa preskakujejo na "Adult ...", in potlej ugotoviš, da ima Metka črno, Jožica pa rumeno, kožo. Šel si malo pogledat robo, a počutiš se kot v trgovini z gradbenim materialom (sama okna). Obiskanost je velika, saj statistike kažejo, da 60% slovenskega internetnega občestva zanima ta tematika. Članarin ne plačujejo, torej le "Preview" oz. "Quick Tour". Če koga vprašaš, ali je že kaj brskal po takih straneh, pa je odgovor negativen (nekaj takega kot Loto, vsi igrajo, vsi dobivajo, no, ne veliko, a pokrije vložek). Hm, kdo pa so tisti, ki spadajo med onih 60%? Lahko jih spoznate, le poglejte, če imajo kakšen Toolbar in vklopljen Pop-up Blocker. Potlej pa začne prihajati pošta na naslov webmajster@firma.si, z vsebino "Pen1s enlargement" ali pa "b.uy v1agra".
Torej statistika kaže, da gre ta roba dobro v promet. Intelektualci brskajo, fizikalci pa ... Menda ste slišali za primer iz Mostarja. Ena sama Ukrajinka, ves Balkan v skrbeh. Je pa res, da s te sorte brskanjem ne dobiš aidsa, tuberkuloze, hepatitisa, sifilisa, dobiš pa kakšen drug virus, in potem ti guznejo okna. Torej taktika intelektualcev "Ja bih, al' neću da uđe" ne dela, luknje imate spredaj in zadaj, oni že vedo kam vam ga vtaknejo, virus ali špijona (Prvi simptom aidsa je bolečina v danki in vroč dih za vratom).
Je pa zanimivo to, da so statistike, ki so izdelane na straneh, ki vodijo statistiko obiskov, nekoliko drugačne. Vodijo nekatere strani, ki jih vsak dan obišče okoli 600.000 Slovencev (to sklepam po tem, ker so strani samo v slovenščini). Ludnica. Še slišal nisem za take strani. Pa sem jih šel pogledat. Ni kaj videt, a Slovenci me presenečajo. Gor rinejo kot bi dajali kaj zastonj. Pa sem se domislil. Proxy! Instaliram Alexa toolbar, pa preko proxyja nabildam statistiko. To, da na stran prihajajo navidezni Korejci, Japonci, Kitajci, Kanadčani in Ameri, e, to se ne vidi, a obiska imam toliko, da sem med vsemi stranmi na svetu, med prvih 10.000. In tako naredim business, yess.
Lahko pa uporabim kakšno luknjo v brskalniku (saj veste v katerem, uporablja ga 98% Slovencev, njegova zaščita pa me spominja na grafit: "Vaš HIMEN me ne more ustaviti. Podpis: SUPERMAN") in prisilim lastnika, da je njegova prva, moja (stran, seveda).
Vse te reči se dogajajo, samo da zlezeš iz anonimnosti. Potlej je pa vse drugače. Poglejte Kennedy-je, stari fotr je pekel šnops (reče se mu whiskey) za časa prohibicije, oni so pa sedaj velecenjena družina.
Sprašujete, kakšno zvezo ima podnaslov z vsebino. Ima. Ste že slišali za "milne mehurčke"? Ja, ja, to so tisti napihljivi dot.com, ki se na borzi hitro povzpnejo, a za njimi ni nobenega kapitala, le kompenzacijski posli. Saj veste, če jaz reklamiram pri vas in imate vi pri meni kakšen bannerček, potlej bova malo kompenzirala. Mi zakasiramo vam milijonček, vi pa nam milijonček. Promet je dva milijončka. No ja, čez lužo so to bile vsote v dolarjih, pri nas pa v tolarjih. Razlika ni velika, v besedi, mislim. In tako lahko nabereš za stotine milijončkov prometa, prej ko fašeš kakšen keks (Cookie), dva, tri, ...
Računovodsko to sicer stoji, a če si ogledaš stvari od blizu, pa malo šteješ in primerjaš, pa računaš (z infinitizimalnim računom), pa se ti stvari zložijo.
Potlej so pa tu še plavajoče/lebdeče pločevinsko/bančne reklame. Razni nilski konji, mazge, itd. Preden jo kresneš dol, ti požre živce, pa nisem ravno med počasnejšimi na miški. In vsebina? Ma kdo j... vsebino, reklamo si si pa le zapomnil, saj te je debalansirala. In tako postaneš hipohonder, samo pomisliš na stran, pa te že kaj boli.
Imeniki takšni in drugačni, telefonske številke, elektronski naslovi, naslovi spletnih strani. Ponujajo nam, da nas lahko najdete in nam pošljete kakšno malo reklamico. Da je ziher, pa kar dva ali tri krat zaporedoma. Lahko pa je roka zadrhtela od vzburjenja (ne klik ampak double click), ob tolikih neznancih, ki jim pokažem svoj asortiment. Imeničarji se niti ne potrudijo, da bi elektronski naslov skrili v sliko. Torej, če že pošiljaš, pa vsaj tipkaj naslov. Ne, ne, to ni uslužen servis, kar COPY-PASTE, pa je opravljeno.
Je pa res, da od naših ne dobivamo zgoraj omenjenih vsebin. Si še ne upajo ali pa ta tržna niša pri nas še ni zasedena. Ups, pa sem ob dober poslovni načrt.
Luna, vreme: stabilno, jasno, mirno, temperatura med -173 °C ponoči in 126 °C podnevi, pritisk 3x10-15 hPa+-. Napoved za naslednjih 48 ur: noči hladne in jasne, jutra zmerna, opoldanska vročina. Dolgoročna napoved: hm (menda :-).
Za bolj natančno stanje poglejte (velja za vse tiste novinarje, ki so pisali o čudu tehnike izpod prstov računovodskega programerja) vsakih 10 minut na Tronteljčka (Miran, oprosti, naj ti rožica še dolgo cveti za reverjem :-)
Slovenci smo nori na kupovanje, vsaj tako se mi zdi. Počem (menda po čem) to sklepam? Mimo velikega blagovnega centra se vozim okoli 9 ure zvečer iz službe, pa je parkirišče še vedno polno. Pa si mislim, če bi Janko z Viča dosegel, da bi bili odprti do 23, bi bilo še takrat polno parkirišče. Eni hodijo na sprehode v nakupovalne centre, s podaljšanjem urnika, bi pa še mladina lahko žurirala v istih prostorih, ne pa da hodi na bencinske črpalke. Ali se isto dogaja na internetu? Hm, ne vem. Pa poglejmo.
Nazadnje sem obiskal e-trgovino, ki se imenuje "Kupi do". Ups, a e-trgovina ne obratuje 24 ur? Ne, ne, napaka v razumevanju imena, ni odpiralni čas problem. Pri vhodu v trgovino piše, navajam dobesedno (copy-paste): "Drage moje, če bi neskončno rade dobile končni odgovor na vprašanje, kakšne so razlike med spoloma (pa tukaj ne mislim na tiste razlike, ko on lula stoje, ona pa čepe, in vse, kar je s tem posredno ali neposredno povezano), potem ste prideskale na pravi spletni naslov.". Konec citata.
Iz "deskanja", "lulanja" in iz "do" sklepam po deduktivni poti, da jih že boli križ in jim popušča sfingter, torej zgornja meja nekaterih številk iz EMŠOa cca. xxxx968505xxx (se spomnite Jana Palaha). Pa še celo v menuju imate "nastavitve". Ha, in taki naj bi porinil moje plastično nakupovalno sredstvo, pa še deskala bi rada. Nak, na zadnje, ko sem eni pihnil na dušo, mi je odneslo denarnico.
Torej, če sem že sam tak skeptik v plačila preko interneta, potlej v naši internetni trgovini sigurno škripa, ma luft v kolkih, pa šroke feltne. Je pa simpatična, ta e-trgovina, še artikel s sliko lahko zahtevaš, pa informacijo kdaj izteče garancija. Je pa res, da nekaterim ne dela ogledalo, pa še pri računanju imajo nekatere hitro razpolovno dobo. Jaz ravno nisem nek Clarke Goebbels in slike, tudi pod razno, ne bi dal na internet.
Ne vem pa kaj dela Policija, da te sorte trgovino z belim blagom ne prepreči. Gospodje policaji, belo blago ni moka. V poduk: belo blago ima pomarančno kožo. Kaj, kaj, ne ćujem dobro? Ste ne strankarski in se ne opredeljujete za barve? Pa ja niste vsi bratje Dalton-isti, menda samo oni niso imeli problema z Rubik(on)om.
Portal (porta) to je menda nekaj v zvezi z vrati, mar ne (asociacij na lesno industijo mi ne podtikajte)? No in sedaj nekaj besed o državnih vratih in o državnih nad-vratih (o oknih ne bom več, je pa res, da večina vlomilcev prihaja skozi okna. Billy je slab steklar), pa tudi skozi nad-vrata se pride (someone took gov.si, ma nosi jih [sorry about esperanto]).
Vsa ta vrata, ali vas to ne spominja na kakšen opravek na upravni enoti. Ena vrata do drugih, na njih visijo napisi in stranke. Pa si kot državljan mislim, bom pa preko vrste, če že imam prste in računalnik. E, ne boš, so rekli na DURS-u. Za dohodnino sem moral instalirati novo Javo, pa v Mozilli mi ni delalo, in sem potlej kar na papir vrgel tiste številke. Naj pretipkavajo, OCR-al že ne bodo, ker sem že skoraj pozabil pisati od tipkanja, saj moje nalivno pero ima samo 101 tipko.
Poleg tega, da imam kot državljan opravka z državo, moram te stike vzdrževati tudi službeno. Recimo, ko plačujem prispevke za zdravstvo, pokojninsko, DDV, itd. Prvo se zadeva nakaže elektronsko, potlej pa še papirnato preko navadne pošte. E, Pošta je tudi državna, mar ne? Moram pa priznati, da ob plačilu preko elektronskega sistem, država takoj vzame (kar takoj opaziš spremembo na stanju), ostala plačila iz istega paketa, pa lepo čakajo v vrsti, za njih banko ne srbijo prsti.
Najdi.se. To ni reklama za izvozni artikel iskalnika, ki deluje v Skandinaviji, to je le skromen epp maloumju državnih organov.
Od 1.10.2004 do 14.10.2004 je bilo možno poizvedovati po transakcijskih računih fizičnih oseb.
Odtipkate svoje ime in priimek... (hm, izjemno neprijetno je, ko se ti ime in priimek pojavita na internetu). Stvar naj bi bila popolnoma legalna in je bila uvedena na zahtevo ministrstva za finance na podlagi Zakona o plačilnem prometu (Uradni list št.37). Pisalo je, da s tem ne kršijo Zakona o varovanju osebnih podatkov, ker je poleg številk naših transakcijskih računov objavljeno le ime, priimek in kraj stalnega prebivališča, oseb z istim imenom in priimkom, pa je v istem kraju lahko več. A moje ime ni Janez Novak.
Pa še ena zelo prijetna informacija, ki naj bi bila o vas na voljo vesoljni Sloveniji - v primeru, da kadarkoli dobite administrativno prepoved in na nobenem od vaših računov ne bo dovolj denarja, ki bi vam ga določena državna ustanova lahko pobrala, naj bi se na strani BS, pojavil zaznamek v razdelku EVIDENCA O NEPORAVNANIH OBVEZNOSTIH - podatek izkazuje pomanjkanje sredstev za poplačilo določene obveznosti imetnika na računu!!! Super, najprej so vsi lahko videli kje imate svoje denarce, potem pa še, da ste brez njih ...
Obvestilo za javnost: Ministrstvo za pravosodje je izdalo odločbo, da se na spletni strani Banke Slovenije ne omogoči dostopa do podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb. Zato Banka Slovenije ne bo objavila dela registra za fizične osebe na svoji spletni strani, ...
Sedaj ste lahko mirni, vsi podatki so bili le 14 dni dosegljivi na internetu. In to ne na strani iz Tajske, kot Udba.net. Je pa res, da ne preveč sposoben hacker pobere take podatke le v nekaj urah, pa še nihče ga ne blokira.
No in sedaj lahko rečem, da je bila tudi moja mama na internetu. Mama, postala si e-državljan. Sicer brez certifikata, a tudi tistega si zagonila v en PID.
Ministra ni več, Mr. Gregor je pa šel v gospodarstvo. In mi? Ja mi pa prehajamo na promet, zveze in poznanstva.
Postavljeno 24. novembra 2004, postavil
PS: Vse navedbe v zgornjem članku so vzete iz konteksta, podobnosti z realnostjo so le naključne. Novega naslova avtorja ni v uredništvu.
Ukazala se je prilika za preprosto analizo.
Postavljeno 2. decembra 2004, postavil